Olimpijski prvak iz Pekinga, srebrni iz Londona in svetovni prvak iz Berlina se je pred kratkim ustavil v centru VigorGround, kjer je opravil trening moči. Za ustrezno telesno pripravljenost, ki jo uspešno izkorišča pri metu kladiva, skrbi s treningom olimpijskega dviganja uteži ter z ostalimi vajami za moč. Eden izmed letošnjih ciljev je svetovno prvenstvu v Moskvi, kjer bo poskušal osvojiti še drugo medaljo s tovrstnih tekmovanj. 12. avgusta bomo torej držali pesti za najvišjo stopničko, do takrat pa lahko našega najboljšega atleta, metalca kladiva Primoža Kozmusa, malce bolj spoznate skozi spodnji intervju.
1. Olimpijsko zlato in srebro, naslov svetovnega prvaka, bron s svetovnega prvenstva, številne zmage … če pustimo ob strani ljubezen do športa, ki je verjetno razlog za tvojo vztrajnost, kaj ti je po tvojem mnenju pri metu kladiva ostalo še neosvojenega in si obenem močno želiš osvojiti?
Ciljev je še veliko. Rad bi izboljšal svoj državni rekord, kar bom poskušal še v letošnji sezoni. Poleg tega mi manjka naslov evropskega prvaka, želim pa postati tudi edini slovenski atlet z dvema medaljama s SP, za kar bo možnost že letos avgusta v Moskvi. Rad bi osvojil tudi svojo tretjo olimpijsko medaljo, zato si želim na atletskih prizoriščih ostati do OI v Riu 2016. Skratka, cilji so visoki, a verjamem, da dosegljivi.
2. V katerem obdobju priprav si trenutno? Nam lahko zaupaš, kako izgleda tvoj trenutni tedenski cikel treningov?
Trenutno sem že v tekmovalno-pripravljalnem ritmu, kar pomeni, da moram tudi treninge prilagoditi urniku tekmovanj. Sicer poteka trening normalno dvakrat dnevno, le intenzivnost vaj je v tem času na najvišjem nivoju. Dan ali dva v tednu, pa se regeneriram.
3. Če se na kratko vrneš 10 let nazaj. Bi lahko primerjal trening takrat, ko si bil mlajši in trening danes? Kje so bistvene razlike? Manj/več tehnike, več preventive, manj volumna … ?
Razlika je predvsem v intenzivnosti. Danes moram treninge prilagoditi iztrošenosti mišic in sklepov ter več pozornosti nameniti ogrevanju in regeneraciji. Poškodbe so namreč v mojih letih ob neprimernem ravnanju z napori, bolj verjetne. Kaj hočem, star sem.
4. Katere so tiste odločilne genetske predispozicije vrhunskega metalca kladiva? Bi lahko rekel, da tudi pri tvojem športu velja, da trdo delo in pridnost premagata talent ter genetiko?
Sam na začetku kariere nisem imel najboljših genetskih predispozicij za metalca kladiva (močna in težka konstitucija), kar sem moral nadomestiti s treningi in prehrano, saj sem kot najstnik tehtal le okoli 75 kg. Drugi ključni predispoziciji pa sta eksplozivnost ter telesna višina, ki pa sta na moji strani.
Vsekakor pa vedno pravim, da talent ni dovolj. Na tem nivoju bližnjic ni. Gre za kombinacijo tehnike, dela, prehrane in pravilne regeneracije. Moji ključni prednosti sta od nekdaj predvsem psihološka trdnost ter dobra tehnika.
5. Kako pomembna se ti pri športnem nastopu zdi pravilna prehrana? Lahko na kratko opišeš, katerih smernic se držiš in kaj si tekom izkušenj ugotovil, da najbolj ustreza tvojemu telesu?
Prehrana ima izjemno vlogo. Kot rečeno, sem imel vedno težave s prenizko telesno težo in hitro prebavo. Prehrano sem zato prepuščal strokovnjakom, ki so skrbeli za moje jedilnike, te smernice pa upoštevam še sedaj. Moj nutricionist je bil dolga leta Severin Lipovšek, ki je skrbel za uravnoteženost posameznih sestavin, saj je prehrana pri tem športu gotovo specifična.
6. Kot pomoč pri prehrani uporabljaš tudi linijo športne prehrane VigorFuel. Lahko na kratko opišeš tvoje izkušnje z njo in razložiš, zakaj si se odločil za uporabo blagovne znamke VigorFuel?
Pri mojem športu gre za izjemne napore, potrebe in potrošnjo bistvenih sestavin, ki jih samo z redno prehrano ne morem vnesti v zadostnih količinah ter pravilnih razmerjih. Od tod tudi potreba po prehranskih dopolnilih, ki morajo biti vrhunska. Zato sem se odločil za VigorFuel.
7. Si imel v svoji bogati karieri veliko težav s poškodbami? Kaj meniš, da je najboljša preventiva pred poškodbami in ključ do trdnega zdravja športnika (navkljub hudim naporom)?
Kot rečeno, zelo pomembna je pravilna priprava pred treningom, ogrevalni postopki ter dobra regeneracija, zato je vedno ob meni moj pomočnik Primož Četrtič.
8. Kaj je bil razlog, da si se pred leti odločil, da v svoje priprave vključiš tudi alternativne prijeme kot je meditacija tehnike? Verjetno te ni »pomirila« le na tekmovalnem področju, ampak tudi v življenju nasploh?
Na tem nivoju gre za nianse med posameznimi tekmovalci. Fizično smo vsi pripravljeni maksimalno. Moja prednost je v psihološki pripravljenosti. Že kot oseba sem bil vedno precej umirjen in pozitiven, meditacijske tehnike in energijska pripravljenost pa sta me v tem še utrdili.
9. Bi lahko rekel, da mora vsak uspešen športnik najprej doživeti nekaj »hladnih prh«, da dozori in prevzame odgovornost zase? Imaš na svoji poti kakšno športno izkušnjo za katero lahko rečeš, da te je spremenila in okrepila?
Seveda, tako kot je del uspeha zmaga, je del uspeha tudi poraz. Na OI Atene 2004 sem bil na primer dan pred tekmo pripravljen za stopničke, ponoči pa me je »presekalo« v križu, vendar sem tudi v tem stanju ob pomoči fizioterapevtov nastopil. Dosegel sem zelo dobro 5. mesto, a nastop je povečal trmo in željo po osvojitvi Olimpa, ki mi je bil takrat prikrajšana na takšen način. A to je pač šport, podobne zgodbe boste našli pri vsakem športniku.
10. Ko te spremljamo na tekmovanjih, imamo občutek, da si zelo samozavestna oseba. Je bilo vedno tako, recimo tudi v mlajših letih?
Ne ravno, bil pa sem vedno optimist in pozitivno naravnan. Rad verjamem, da se bo vse v redu izteklo in tudi »slab« razplet nekega dogodka vzamem kot pozitivno izkušnjo ter dobro lekcijo. Ne dramatiziram, saj to nikoli ni bilo v moji navadi.
11. Kakšen je tvoj pogled na doping, ki je v atletski smetani vsekakor prisoten? Glede na to, da si v svetovnem merilu poznan kot športnik, ki strogo nasprotuje omenjenih zadevam.
Doping je gotovo sramota, ki škodi ugledu športa. Poleg tega so nekatere meje rezultatov zaradi dopinga pomaknjene nehumano visoko, tako da danes športniki za dosego teh mej res morajo iskati meje človeške vzdržljivosti. Rešitev bi bile morda le visoke kazni in razveljavitev uspehov.
12. Imaš morda že začrtane korake po končani atletski karieri? Kaj točno boš počel?
Gotovo bom ostal v atletiki, saj želim ljubezen do kraljice športa prenesti na mlajše rodove. Zametke in »ogrevanje« za tovrstno dejavnost sem našel v organizaciji brežiškega teka s Primožem Kozmusom ter otroških športnih počitnicah, ki ju tudi letos poleti pripravljam ravno v tem času. V prihodnosti pa bi to dejavnost rad nadgradil v svoji atletski šoli.
13. Gledalci ob uspehih pogosto vidimo le blišč in slavo, vemo pa da vrhunski šport premore tudi ogromno težkih oziroma neprijetnih lastnosti. Bi upal izpostaviti nekaj negativnih značilnosti vrhunskega športa?
Gotovo je to predvsem pomanjkanje časa za družino in prijatelje ter strogo »določeno« preživljanje prostega časa. Vrhunski šport je namreč 24-urna služba in na tej stopnji žal velikih odstopanj ni. Disciplina in predanost športnim ciljem sta ključnega pomena. Poleg tega z vrhunskim športom žal na dolgi rok ogrožamo svoje zdravje. Sicer pa na svojo pot ne gledam z vidika »odrekanja«, takšno razmišljanje je namreč začetek pogube. Šport je moja pot, to pot sem izbral in jo imam rad.
14. Če strneš vtise tvoje športne poti, kaj te je »ta pot« naučila o življenju, kar bi svetoval vsem, ki želijo nekoč stopati po podobnih stopinjah?
Pri delu bodite vztrajni in predani. Nikoli niste tako dobri, da ne bi mogli biti še boljši. In vedno je dobro prisluhniti drugim, en sam človek je na svoji poti omejen, več ljudi pa mu s svojim znanjem in izkušnjami pot lahko olajša ter tako hitreje in v boljšem stanju prideš do cilja. V zasebnem življenju pa nikoli ne pozabite, da so bistveni ljudje, ki vas imajo radi.