Freestyle snowboarder: Tadej Valentan

Ime in priimek: Tadej Valentan

Starost: 30

Z deskanjem na snegu se ukvarjaš že: 20 let

Trenutno poslanstvo oz. poklic: v prehodnem obdobju

Tvoj najljubši deskarski film (v katerem nastopaš ti): film»Knockout« od produkcije AlternaFilms

Najljubši kraj za deskanje: Whistler, Kanada

V Sloveniji najraje deskaš na: zahodu

Se spomniš svojih prvih zavojev na »boardu«? Kaj te je takrat tako navdušilo za ta šport in kasneje tako prevzelo, da svoje življenje še danes oblikuješ okoli deskanja na snegu?

Zelo dobro se jih spominjam. Mislim, da so me navdušili predvsem skoki. Noben šport prej mi ni omogočal toliko časa leteti po zraku. Navdušila me je tudi svoboda gibanja in kreativnost.

Lahko na kratko opišeš, kako je potekal tvoj razvoj v enega najbolj cenjenih deskarjev prostega sloga na svetu? Si na svoji poti imel kakšnega mentorja ali si bil sam-svoj trener?

Mi smo bili takrat bolj kot ne pionirji »freestylesnowboardanja« pri nas. Od vsega začetka sem se zgledoval po starejših vrstnikih, ki so bili moji vzorniki. Kasneje smo si vedno pomagali med sabo s prijatelji, največ pa sem se učil s preučevanjem»boarderskih«video kaset iz Amerike in listanjem revij, kjer sem pobiralnajnovejše trike ter tehnike od svetovnih asov.

Kako si se spopadal z začetki, ko še nisi bil uveljavljen deskar? Finančne težave, pogoji za trening, priložnosti za uveljavitev … kaj je bil najtežji del poti preboja med najboljše?

Zelo dobro se spomnim, kako sem v nekem trenutku razmišljal, da jaz sigurno ne bom nikoli uspešen. Lahko si tako dober deskar, kolikor imaš na voljo denarja. Pri nas ni bilo urejenih parkov ali financ za potovanja v tujino. Vseeno sem vztrajal in živel za deskanje. Stvari so se nato začele spreminjati. Z dobrimi rezultati sem prišel do prvih sponzorjev, z njimi do več medijske pozornosti terdodatnih, novih sponzorjev, posledično do boljših treningov ter še boljših rezultatov in tako naprej. To so bili drugi časi. Danes brez odličnih pogojev in načrtnega treniranja od mladih nog, v špici nimaš kaj iskati.

Svoje bogate izkušnje si kot trener in vodja začel usmerjati v društvo oneOone. Lahko na kratko razložiš, komu je namenjeno in kaj je cilj društva?

Situacija z društvom je še precej sveža, stvari se počasi razvijajo in dobivajo obliko. Želim ostati v deskanju in s svojimi izkušnjami pomagati mladim tekmovalcem. Ponujamo individualne treninge, freestyle kampe oz. delavnice, celoletno deskarsko šolo, medsezonskepriprave...Namenjeno ni samo tekmovalcem, ampak je želja skrbeti za širjenje deskanja med mladimi in starimi. Živeti v stiku z naravo, aktivno in zdravo.

Ne najdemo te le na belih strminah, ampak tudi v telovadnici. Kaj vse oziroma katere vadbe sestavljajo tvojo fizično pripravo? Zakaj je posamezna vadba pomemben element v fizični pripravi »freestyle« deskarja?

Sam poskušam trenirati čim bolj raznoliko. Nobena vadba ni popolna sama po sebi, da bi se lahko osredotočal le na njo. V svojo pripravo vključujem kolesarjenje, »skateboardanje«, plezanje, akrobatiko, funkcionalno vadbo v centru VigorGround, jogo...

Joga me umirja in pomaga pri osredotočenosti. Povečujem prožnost mišic, mobilnost sklepov, koordinacijo, ravnotežje in natančnost. Z vajami se lahko segrevaš in ohlajaš. Pomaga kot preventiva pred poškodbami in pripomore pri okrevanju od le-teh. Se katera od naštetih stvari sliši slabo za športnika?

Nam lahko zaupaš, kako izgleda povprečen dan deskarja prostega sloga, ki si s tem služi kruh in kipo več mesecev v letu preživi na Kanadskem »cevcu«? Zjutraj se zbudiš in pomisliš na ….. ? Je vse tako sanjsko, kot si večina od nas predstavlja, ali obstajajo tudi temne plati?

Če iz svojega hobija narediš službo, zmeraj pridejo tudi temne plati. Zjutraj se zbudiš in pomisliš na...

a) »Glej kje sem! Kakšen »life«! Čaka nas velik skok, spet bom letel! Ni treba v službo! Naj ne mine! Živim sanje! Furam z idoli! Spet en meter svežega!...«

b) »Au moj hrbet! Au moje koleno! Au moj gleženj! Vseeno bo treba furat, zadeni sončen dan! Bom danes sprožil plaz? Bom preživel? Že tri tedne slabega vremena, bo kaj sonca? Kolikokrat se bom danes zataknil z motornimi sankami? Koliko drugim bom moral pomagat pri izkopavanju? Koliko me bo stala nastala škoda? Bom danes pristal svoj skok ali prišel domov spet praznih rok? Če se poškodujem, bom končal sezono? Bom podaljšal pogodbo s sponzorjem ali ostal na cesti?«

Čeprav sedaj izgleda drugače, vseeno prevladujejo svetle plati.

Glede na ekstremnost športa so poškodbe in kočljive situacije verjetno sestavni del kariere. Si se kdaj znašel v kakšni situaciji v kateri si se zares ustrašil, celo za življenje?

Pred odskokom ali v zraku se večkrat kaj zatakne. Takrat te z neverjetno hitrostjo prešinejo misli, kako se bo to končalo in kako najboljše rešit situacijo. Takoj po padcu je v tebi toliko adrenalina, da niti ne čutiš bolečine ampak veš, da to ni nujno dober znak. Potrebuješ nekaj trenutkov da »poskeniraš« telo. S tem se srečuješ redno. Strah pred poškodbami preprečuje tvoj napredek in nadzor tega strahu ločuje dobre od najboljših. Tudi za življenje me je kdaj zaskrbelo, vendar se je na srečo vedno dobro končalo.

Če deskanje pustimo ob strani in pokukamo v tvoj odnos do prehrane. Zakaj si se odločil postati vegan in kakšne so po tvojem mnenju prednosti veganstva? Kako le s pomočjo rastlinskih virov poskrbiš za zadostno energijsko podporo telesa pri tako napornem športu?

Vegan sem postal zaradi zdravja, skrbi za naravo in sočutja do živali (vse enako pomembno). Vse to so tudi prednosti veganstva. Treba se je distancirat od določenih mitov in priučenih vzorcev ter začeti razmišljati s svojo glavo.

Največ energije dobivam s sadjem (80% in več dnevne energije iz ogljikovih hidratatov), zelo malo z zelenjavo in najmanj z oreščki in semeni. Zagovarjam vse v celi, naravni, nepredelani obliki. Brez dodatkov v tabletah, praških in injekcijah, ki po mojem mnenju v naši prehrani, razen v redkih primerih, nimajo kaj iskati.

Sanje in želje za naprej?

Uspeti s projekti, ostat zdrav, aktiven in vedno bolj fit, mentalno ter fizično. Vse to želimtudi ostalim.

Na vrh strani